Vezenje kot ročna veščina je ena najstarejših in najbolj razširjenih oblik ročnega ustvarjanja, ki združuje praktično znanje, umetniški izraz in kulturno dediščino. Ni le tehnična spretnost, temveč celostna dejavnost, ki povezuje ustvarjalnost, kulturo in osebno dobrobit. V času hitre digitalizacije predstavlja dragocen stik z ročnim delom, tradicijo in samim seboj.
Zgodovinsko gledano se je vezenje močno razširilo v 19. stoletju, zlasti v meščanskem okolju. Posebej značilni so bili til in prosojne tkanine, belo vezenje, všivanje čipk in tila ter bogato okrašeno posteljno in osebno perilo. Za folklorno dejavnost in ohranjanje belokranjske kulturne dediščine je še posebej pomembno izdelovanje belokranjskih peč, rut, robčkov, monogramov, prtov in prtičkov.
Na Zavodu za izobraževanje in kulturo Črnomelj že več kot deset let potekajo različni študijski krožki, ki združujejo vezilje iz Bele krajine. Zlasti članice prenašajo znanje vezenja druga na drugo, se učijo in izpopolnjujejo v različnih tehnikah vezenja ter ustvarjajo raznovrstne izdelke za različne priložnosti.
Zaradi potreb po folklornem kostumiranju se je v začetku tega leta na pobudo Zdenke Pezdirc vezenju na ZIK-u pridružila skupina desetih zainteresiranih članic Folklorne skupine Dragatuš. Skupino vodi in praktično usposablja Ivanka Štefanič, z veliko izkušnjami s področja vezenja. Zaradi velikega zanimanja sta bili v Dragatušu v okviru projekta Večgeneracijski center Marela+ ustanovljeni še dve skupini pod mentorstvom Tončke Dvojmoč. Z vezenjem pa tudi letos nadaljujejo članice študijskega krožka Stenske krpe, vse odlične vezilje, ki vezejo peče za potrebe Folklorne skupine Stari trg ob Kolpi.
Cilj učenja in usposabljanja v različnih tehnikah vezenja je izdelava kakovostnih izdelkov, tudi takšnih za sodobno uporabo. Poleg prtov, prtičkov, zaves in delov oblačil je dejavnost tesno povezana s folklornim kostumiranjem, predvsem z izdelovanjem in vezenjem belokranjskih peč ter drugih folklornih dodatkov. Da bi bilo vezenje in izdelovanje strokovno usmerjeno ter skladno z dediščino, smo za predavanje z naslovom »S kakšnimi pečami so se pokrivale Belokranjke?« povabili priznanega etnologa dr. Bojana Knifica.
V prostorih ZIK-a se je v sredo, 18. februarja 2026, njegove strokovne predstavitve udeležilo okrog 60 udeležencev. Predavanje je celovito predstavilo zgodovino pokrival, tehnike vezenja in uporabljene materiale ter pojasnilo, kakšne peče in druga pokrivala so se nosila v posameznih obdobjih, okoljih in ob različnih priložnostih. Poseben poudarek je bil na ustreznosti in uporabnosti izdelkov, katera peča sodi k določeni obleki in za kakšno priložnost. Predstavitev je bila obogatena s prikazom številnih unikatnih, bogatih in izjemno lepih starih vezenih peč, v katere je bilo vloženega veliko znanja, časa in predanosti.
Strokovno in zelo zanimivo predavanje dr. Bojana Knifica je spodbudilo še več zanimanja za vezenje, ročne tehnike okraševanja blaga z iglo, nitjo in različnimi vbodi (šivi).
Vezenje je veščina, ki je ob prijetnem druženju lahko tudi prijetna oblika sprostitve, lahko rečemo skoraj terapija. Omogoča izdelovanje umetniških izdelkov za posebne namene, darila in dele folklornih kostumov ter v našem primeru pomembno prispeva k ohranjanju belokranjske kulturne dediščine.
