Na četrtem pohodu v okviru študijskega krožka, ki se je odvil 18. 6. 2013, so udeleženci spoznali vodne vire in znamenitosti ob vzhodnem vznožju Poljanske gore, v okolici Dragatuša in Zapudja. Omenjeno območje spada v občino Črnomelj.
Pohod se je začel v vasi Zapudje, kjer so pohodniki videli dva zanimiva vodna vira. Oba sta bila predmet obnove v omenjanem projektu in sta še danes zgledno urejena. Udeleženci so si najprej ogledali vodnjak Škalvo.
Gre za aktiven izvir, ki je oddaljen od Dragatuša približno 3 km v jugozahodni smeri. Uredili so ga leta 1885 in je eden večjih v daljni okolici. Vodnjak je obdan s kamnitim obzidjem, ki meri z zunanje strani 9 x 5 m in nekaj več kot 2 m v višino. V vodnjaku se zadržuje voda, ki na višku dosega globino 4 m. Na notranji strani ob odprtini se nahaja polička, kamor so lahko odlagali vedro, prav tako pa tudi zareza po kateri so lažje vlekli vrv. Vodnjak je zaklenjen. Ključ je včasih imel vaški odbornik, ki je v času suše tudi določal koliko vode lahko katera hiša dobi. Poglavitni faktor pri odločanju je bilo število članov v gospodinjstvu (Ivanovič, Kink, Simčič, 2012).
Na splošno pa so pozitivne plati zaprtega vodnjaka tudi druge, posebej ta, da se je na ta način voda zaščitila pred morebitnim onesnaževanjem in tudi pred naselitvijo živali in zdravju nevarnih mikroorganizmov.
Iz smeri Škalve so se pohodniki po jasi odpravili do poti, ki vodi do drugega zanimivega vodnega vira v vasi Zapudje, njenega kala.
Kal se nahaja na jugozahodnem robu vasi in je od Dragatuša oddaljen približno 2 km v jugozahodni smeri. Njegov premer znaša približno 20-25 metrov, rob kala je betonski in sega 1 m visoko. Na vzhodnem robu kala se nahaja korito za živino, perišče ter vodnjak z vitlom. Kal se je nekoč napajal z izcednimi vodami s pobočja v zaledju kala, ki so vanj pritekale z makadamske poti. Udeleženci so imeli priložnost tudi neposredno opazovati oživljanje kala z različnimi živalskimi vrstami, opaziti pa je bilo mogoče žabe, kačje pastirje in še nekaj vodnih žuželk (Ivanovič, Kink, Simčič, 2012).
Pohodniki so nadaljevali pot proti severu in se po gozdni poti odpravili do t.i. Pustega Petra, ki je ena nižje ležečih kulturnih znamenitosti urejene Grajske učne poti Obrh.
Pusti Peter je dobil ime po svetem Petru, kipu, ki so ga vaščani nekdanje blizu ležeče vasi Sel prinesli na majhen kraj, kjer so imeli vaščani Zapudja majhen oltar. Oltar so porušili vojaki in ko so ga ljudje ponovno postavili so dodali še križ in zvonec o katerem priča legenda, da nosi posebne moči. Pri Pustem Petru vsako leto potekajo maše, ki se jih udeleži veliko vernikov od vsepovsod (Grajska-gozdna učna pot Obrh danes in jutri, citirano 19. 6. 2013).
Naprej je gozdna pot udeležence peljala do manjšega gozdnega kraškega izvira Sela.
Izvir se imenuje po vasici z lesenimi hišami, ki naj bi po ljudskem izročilu stala na ravnici. Vaščani so se odselili na bližnje Zapudje, kjer so imeli boljše življenjske pogoje. Po pripovedkah naj bi tam zahajali roparji, pravili so jim Hajduki, ki so ropali in požigali hiše zato so se morali preseliti. Danes je pri Selih moč videti lovsko prežo, solnico in tudi steljnik. Preden so Obršani dobili vodovod, so v izviru napajali živino, na steljniku pa so jo pasli (Grajska-gozdna učna pot Obrh danes in jutri, citirano 19. 6. 2013).
Naslednji kraški izvir na grajski gozdni učni poti je bil Kotel.
Pot do Kotla poteka po mešanem gozdu, ki daje zavetje tudi divjadi. Pred desetletji se je tukaj pasla živina.
Od tukaj so se udeleženci podali proti vasi Obrh pri Dragatušu in si v njej ogledali zadnji vodni vir in hkrati naravno znamenitost lokalnega ter državnega pomena. Gre za izvir Obrščice, ki predstavlja izvirni krak Podturnščice. Domačini izviru pravijo Breg, leži pa direktno v vasi Obrh ob severovzhodnem vznožju Poljanske gore. Voda na plan privre iz rova, globokega 1,5 m, ki strmo pada pod vznožje previsne stene. Po izviru se večja količina vode izliva v zajezeno plitvo depresijo, dolgo približno 70 m. Izvir se nahaja komaj 500 m od izvira Podturn. Ob suši daje komaj 3 l/s, ob visokih vodah pa nad 1000 l/s vode. V preteklosti je bil izvir pomemben vir vode za vaščane, ki so ob njem uredili napajališče za živino on perišče. Z napeljavo vodovoda v vas je izvir izgubil nekdanji vlogo, kot izjemen naravni pojav pa ostaja pomemben del naše naravne dediščine. Ob zajezitvi potoka je ob izviru nastalo mokrišče, ki je danes življenjski prostor za številne redke in ogrožene vrste rastlin in živali (Ivanovič, Kink, Simčič, 2012).
VIRI:
Ivanovič, M., Kink, B., Simčič, M. 2012. NARAVOVARSTVENA IZHODIŠČA za obnovo vodnih virov na območju izvajanja projekta »Viri življenja / Izvori života«. Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto. Novo mesto. 129 str.
Grajska-gozdna učna pot Obrh danes in jutri.
URL: http://www2.arnes.si/~osnmksd2/dokumenti/gup_obrh.pdf (citirano 19. 6. 2013).
KAMRA: Izvir Škalva v Zapudju pri Dragatušu.
URL: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=12180 (citirano 19. 6. 2013).
