Drašiči z okolico

Na tretjem pohodu v okviru študijskega krožka, ki se je odvil 11. 6. 2013, so udeleženci spoznali vodne vire in znamenitosti južnega pobočja Gorjancev, in sicer v okolici Drašičev in Božakovega. Omenjeno območje spada v občino Metlika in je zanimivo z več vidikov, tako naravnega kot kulturnega.

Pohod se je začel v vasi Drašiči, kjer so pohodniki izvedeli o njenih znamenitostih. Drašiči so vas, katere ime je izpeljanka iz osebnega imena (Dražič oz. Dražica) uskoškega južnoslovanskega prebivalstva in datira v obdobje po 16. stoletju, saj se pred tem takšna imena na območju niso pojavljala (Makarovič, citirano 12. 6. 2013). Vas je posebno zanimiva tudi iz poselitvenega vzorca, in sicer se deli na t.i. Gorence, Dolence ter Blaževo vas. Gorenci predstavljajo obcestni tip poselitve, Dolenci gručasti tip poselitve in najbolj južna Blaževa vas razloženi tip naselja (Soseska zidanica Drašiči, citirano 12. 6. 2013).

Na najnižji točki (nasproti podružnične cerkve Sv. Petra iz 18. stoletja) med Dolenci in Gorenci leži Soseska zidanica, ki je od leta 2012 vpisana v seznam žive kulturne dediščine. Soseske zidanice so poseben način organiziranja vaščanov vaške skupnosti z namenom vzajemnega delovanja na gospodarskem in družbenem področju. Soseska Drašiči datira v 17. stoletje in je (poleg manjše soseske zidanice na Božakovem) še edina, ki je obstala. Namreč, konec 19. stoletja je število teh zidanic pričelo strmo upadati, vzrok pa je bil pojav trtne uši. Vaščani so povezani v t.i. »Vaškem društvu Drašiči«, ki ima odbore v katere se volijo predstavniki. Pravila delovanja društva so zapisali leta 1965 in veljajo še danes. V soseski zidanici se nahaja vaška vinska banka, v kateri se nahaja vino 54 gospodarjev iz Drašičev, Krmačine in Železnikov. Pravilo vaške vinske banke je od nekdaj, da se v zidanico vrača 50 % več vina kot se ga je iz nje odneslo. Vinarji poleg tega plačajo tudi članarino (10 ali 15 l mošta), ki se poravna zadnjo soboto v mesecu oktobru (Soseska zidanica Drašiči, citirano 12. 6. 2013).

Drašiči predstavljajo gričevnati predel južnega pobočja Gorjancev, ki se nahaja v območju toplega pasu nad mejo toplotnega obrata, kar jih dela izjemno ugodne za vinogradništvo. Vinogradniški pečat je lepo viden, saj pogled ne more mimo slikovitih vinogradov na s soncem obsijanih gričih. Vinogradništvo je tukaj mogoče tudi zaradi ustreznih tal (fliš), ki so nastala na lapornati kamninski podlagi, ki ne prepušča vode. Nekoč so se na tem območju pretakali površinski vodotoki, odnašali podlago (erozija) in za seboj pustili doline, ki so danes suhe. Ko so z erozijo prišli do vodoprepustne kamnine (apnenec) so svoj tok preselili v podzemlje. Tako danes na tem območju ni površinskih vodotokov. Tik pod vasjo se nahaja s kamnito zložbo obzidan izvir (štirna), ki je aktiven (vsebuje vodo) a ima iztok le ob dolgotrajnem deževju. V zaraščenem (grmovna rast) predelu doline pod Drašiči na levem pobočju se nahaja še eno manjše povirje, ki je deloma urejeno kot napajališče (kal) (Ivanovič, Kink, Simčič, 2012).

Pohodniki so zavili na pot, ki pripelje do vasi Rakovec.

V vasi Rakovec je še en vodni vir, in sicer kraški izvir Rakovec. Slednji se nahaja v gozdni vrtači nedaleč stran od hiš, vendar je pot do njega zaprta z ograjo, za katero se pase govedo in malo nižje, bližje izviru tudi konji. Izvir Rakovec je sicer nekoč predstavljal glavni in edini kraški vodni vir za vaščane, njegov pomen pa je razviden tudi iz njegove urejenosti. Izvir je obzidan, v njegovi neposredni bližini pa je moč videti tudi urejeno perišče in napajališče za živino. Po pričevanju domačina je ta vir začela nadomeščati meteorna voda iz kapnic, ki so jih vaščani speljali v osrednjo vaško štirno. Iz te štirne so vaščani napeljali vodo do samih hiš in si ob njih uredili tudi napajališča za svojo živino. V 80-ih letih 20. stoletja so s tlačno črpalko vas priključili na glavni Metliški vodovod (Matjašič, 2013).

Iz Rakovca so se pohodniki podali po gozdni cesti do Božakovega.

Tik pred vasjo so udeleženci lahko videli spomin na nekdanjo vrtino, ki jo je naredilo podjetje Geoprojekt d.d. z namenom da bi ugotovilo geotermalni potencial, za katerega se je domnevalo, da tukaj obstaja.

Glede na geološke študije so leta 2004 prvič zavrtali v območje in že po 98-ih metrih naleteli na prvi pas podzemeljskega vodonosnika, ki vsebuje pitno vodo. Do ogrete vode (termalne vode) so prišli že na globini med 230 in 280 m, vendar pa naj bi bilo njeno nahajališče predvsem v pasu med 500 in 700 m globine. Interes je bil zavrtati v globino do 1000 m, prišli pa so do globine 841 m. Temperatura odkrite vode je znašala približno 23 °C. Obeti so bili, da bi bilo odkritje dovolj dober razlog za ukrepanje v smeri turističnega razvoja samega kraja in njegovega zaledja, in sicer da bi tukaj zaživela t.i. Destinacija dobrega počutja ob Kolpi. Kljub vsemu skupaj pa se je razmišljanje o udejanjanju tega projekta umaknilo v ozadje oz. je potihnilo (Lapanje, Marinko, 2005).

Iz smeri vrtine so se pohodniki odpravili na krožno učno pot v vasi Božakovo.

Po nekaj sto metrih so pohodniki že dosegli svoj naslednji cilj, in sicer so se najprej ustavili pri kraški jami Zdenc.

Kraška jama Zdenc je del jamskega sistema Zdenc – Vidovec, in sicer gre za daljše podzemeljske rove, ki jih je izdolbla podzemeljska voda s povirjem okoli Draščičev. Zdenc je dolg 78 m, pred vhodom vanj pa je poleg oltarja Lurške Marije urejeno tudi perišče in napajališče za živino do katerega je po cevi speljana voda (Učna pot Zdenc – Vidovec, citirano 12. 6. 2013).

Potok Zdenc, ki priteče iz jame, po zelo kratkem površinskem toku hitro zopet ponikne in pod zemljo teče po 270 m dolgemu rovu z imenom Vidovec, ki je tudi najdaljša jama, ki jo je ob vzporednih prelomnicah izdolbel podzemeljski tok. Voda pride na površje kot potok Vidovec in se po gozdni strugi (neprepustna podlaga) vije vse do sotočja z reko Kolpo (Učna pot Zdenc – Vidovec, citirano 12. 6. 2013).

Ob izlivu potoka Vidovec v reko Kolpo so si udeleženci privoščili počitek in si nabrali moči za rahel vzpon do še zadnje točke na učni poti.

Zadnja postojanka na učni poti je bila Magdalenska stena, ki se strmo spušča proti reki Kolpi. Nekoč naj bi na tej steni stala cerkev sv. Marije Magdalene, ki naj bi jo porušili Turki, legenda pa pravi, da če previdno prisluhnemo še danes iz tolmuna slišimo zvoniti cerkvene zvonove.

Na vrhu Magdalenske stene se nahaja gručasta vas Božakovo, ki naj bi svoje ime dobila po menihih Božjakih, ki so imeli samostan v Rosalnicah in sem hodili maševat. Magdalenski steni gre zahvala, da domačini Božakovemu pravijo belokranjski Bled. Cerkev sv. Marije Magdalene ima baročno zasnovo in danes stoji sredi vasi (Drašiči, Vinomer, Božakovo, citirano 12. 6. 2013).

VIRI:

Makarovič, G. Pričevanja imen o alpskih Slovankah. (citirano 12. 6. 2013)

Soseska zidanica Drašiči.
URL: http://www.soseskadrasici.net/ (citirano 12. 6. 2013).

Drašiči, Vinomer, Božakovo.
URL: http://www.gremoven.com/Kraji/Drasici-Vinomer-in-Bozakovo/menu-id-47 (citirano 12. 6. 2013).

Učna pot Zdenc-Vidovec.
URL: http://www.metlika-turizem.si/content.asp?sif_co=713 (citirano 12. 6. 2013).

Ivanovič, M., Kink, B., Simčič, M. 2012. NARAVOVARSTVENA IZHODIŠČA za obnovo vodnih virov na območju izvajanja projekta »Viri življenja / Izvori života«. Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto. Novo mesto. 129 str.

Matjašič, J., 2013. Vodni viri Rakovca (osebni vir, 2013). Semič.

Lapanje, A., Marinko, M. 2005. Mnenje o vrtini MET-1/04. Ljubljana, Geološki zavod Slovenije.