Pohod je potekal ob spodnjem toku reke Lahinje, in sicer so se udeleženci sprehodili in si ogledali naravne ter kulturne znamenitosti med naselji Gradac, Geršiči, Krivoglavice, Gornje Dobravice in Spodnje Dobravice. Pohod je potekal večinoma skoraj neposredno ob reki Lahinji, najprej na njenem desnem bregu in potem na njenem levem bregu. Izbira poti in njene smeri je potekala v navezavi na prejšnja pohoda, ko so se udeleženci najprej sprehodili po poteh vodne dediščine povirja reke Krupe v občini Semič, potem pa še po poteh povirja reke Lahinje v naselju Dragatuš. Krupa je največji pritok reke Lahinje, reka Lahinja pa osrednja reka belokranjskega kraškega ravnika in je v njegovi pokrajini pustila neizbrisljiv pečat.

01 grad gradac
Grad Gradac na okljuku reke Lahinje

Pot se je začela v naselju Gradac. Udeleženci so si lahko ogledali grad Gradac, ki je eden najbolj posebnih in zanimivih gradov nasploh, stoji pa na okljuku reke Lahinje. Značilnost rek nižinskega sveta je, da delajo okljuke s čimer si omogočajo tok po uravnanem površju, na večjih okljukih (kot je bil tudi okljuk v prvih kilometrih reke Lahinje pri Pustem Gradcu) pa so ljudje od nekdaj videli zanimivo lokacijo za naselitev. Tako so te predele naseljevali že pred 3.000 in več leti in tukaj pustili sledove, ki nam povedo veliko o razvoju in napredku človeške kulture in civilizacije.

Grad v Gradcu je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1326, takrat po imenu Gräcz. Njegova pestra zgodovina pove, da je izmenjal več lastnikov, vse do takšnih, ki so bili tudi iz vrst industrialcev. Eden med njimi (Franc vitez Fridau) je v Gradcu leta 1858 zgradil železolivarno s plavžem in jo oskrboval z rudo izkopano v Beli krajini. Med drugo svetovno vojno je bila v gradu partizanska bolnišnica, v letih 1944/45 oficirska šola VDV po vojni pa najprej šola za težko vzgojljive mladostnike in potem tudi kmetijsko gospodinjska šola. Po letu 1956 so v njem uredili stanovanja (Grad Gradac citirano 25.10. 2013).

Grad je od leta 1996 zaščiten kot državna kulturna dediščina, a njegova usoda propadanja kljub temu še ni bila ustrezno zajezena, predvsem pa grajski park, ki pa je po besedah poznavalcev in strokovnjakov eden redkih ohranjenih na Dolenjskem in edini takšen v Beli krajini. Kot rešitelji se že nekaj časa ponujajo Irci, ki imajo s tovrstno kulturno dediščino bogate in dolge izkušnje. Tako naj bi izrazili tudi željo po 25 letnemu najemu gradu Gradac (Propadajoči grad, 2006).

Na tej točki so udeleženci izvedeli tudi o najnovejših raziskavah sledov PCB-jev, ki smo ga omenjali v povezavi z reko Krupo in tovarno Iskra Semič. Glede na meritve iz februarja 2013 še vedno velja, da so izmerjene vsebnosti v ribah reke Krupe (klen) presežene za 113-krat in več, v (4-5 letni) potočni postrvi po izvirom pa celo za 1 674-krat. V reki Lahinji so te vrednosti presežene za 154-krat in več (Ocena tveganja za zdravje ljudi v Beli Krajini zaradi uživanja s polikloriranimi bifenili onesnaženih doma pridelanih živil (jajca, mleko kokoši) ter rib iz rek Krupe in Lahinje, 2013).

02 lajinja
Lahinja pod gradom Gradac

Vse to govori o posebni občutljivosti voda kraškega površja, ki utrpelo škodo od večjega onesnaženja nosijo še dolgo v prihodnost. V splošnem tako velja, da so ribe dol-vodno od gradu Gradac popolnoma neprimerne za uživanje, dovoljen je le športni ribolov, gor-vodno pa naj bi izjemoma še bile užitne, a vendar ne gre zanemariti selitvenih tokov rib.

03 razlaga
Razlaga na izhodišču pohoda v naselju Gradac

Udeleženci so nadaljevali pot na desnem bregu Lahinje iz smeri Gradca skozi gozd v smeri Geršičev.

04 po gozdni poti
Po gozdni poti do izvira Botlivec

Prvi kraški izvir oz. studenec na poti je bil malo pred vasjo Geršiči, v gozdni vrtači neposredno nad strugo Lahinje in v njeni ravnini. Njegovo ime je Botlivec. Gre za jamo, ki predstavlja občasni izvir, bruhalnik kraške podtalnice. Njen dolžina je 8 m, globina pa 2 m odkrili pa so jo 23. 04. 1983 (E-kataster jam: Botlivec, citirano 25. 10. 2013).

Udeleženka študijskega krožka, sicer prebivalka vasi Geršiči, je povedala, da se ne spomni, da bi ta vodni vir v preteklosti ljudje uporabljali za oskrbo z vodo, saj je vsem zadostovala reka Lahinja na kateri so napajali živino, prali perilo in jo zajemali tudi za lastne potrebe. To vse je veljalo do preplaha s PCB-ji, ko so ljudje z večjimi zadržki pristopali do same reke, slednje pa veliko govori o tem kako veliko in pomembno vlogo za ljudi lahko odigrajo lokalni studenci in njih poznavanje ter varovanje (Jakša, 2013).

05 izvir botlivec
Izvir Botlivec

Po ogledu prvega kraškega izvira se je pot nadaljevala po gozdni cesti do vasi Geršiči, kjer so udeleženci naredili nov postanek. Neposredno pred označbo za vas Geršiči, še vedno na desnem bregu Lahinje se nahaja naslednji zanimiv kraški izvir, ki pa je hkrati tudi spominsko obeležje trem padlim talcem v NOB, zaradi načina obzidave pa sodi še v nepremično kulturno dediščino. Javni spomenik je iz delno obdelanega kamna in je posvečen trem talcem, ki so jih italijanski okupatorji ustrelili na tem mestu poleti 1942. Postavljen je bil 1978, oblikovala pa sta ga arhitekta Milan Bajc in Vinko Kepic (Register nepremične kulturne dediščine, citirano 28. 10. 2013).

Izvir se nahaja pod vasjo Geršiči in nima posebnega imena, domačini so mu pravili geršički izvir, zaradi neposredne bližine struge Lahinje pa tudi ta izvir ni imel tako široko pomembne vloge skozi zgodovino. Vodo iz izvira danes izkoristijo tudi taborniki, ki imajo ob reki Lahinji redna letna srečanja. Iz izvira si vodo načrpajo do tabora za umivanje in osnovne potrebe (Jakša, 2013).

06 izvir gersici
Izvir pred vasjo Geršiči
07 skozi gersice
Po poti naprej skozi Geršiče

Od tukaj se je pot nadaljevala preko mostu skozi vas Geršiči in po cesti v smeri vasi Krivoglavice. Vasi so zgledno urejene, razprostirajo pa se na levem bregu reke Lahinje. Nedaleč stran od struge reke je na posameznih točkah na bregu moč opaziti tudi suhe struge krajših površinskih tokov, ki se po že nekaj metrih izlivajo v reko Lahinjo in nas opominjajo kako blizu površja je gladina podzemeljske vode.

08 proti krivoglavicam
Proti Krivoglavicam
09 proti krivoglavicam
Proti Krivoglavicam

V vasi Krivoglavice so udeleženci naredili postanek ob slikovitem predelu reke Lahinje, kjer se nahaja Žuničev mlin. Nad mlinom so si udeleženci imeli moč ogledati še en opomnik podzemeljskega pretakanja vode, in sicer vodoravni rov s prostim vstopom, ki ima velikost in podobo sobe. Prebivalci so to naravno posebnost izkoriščali tako, da so imeli v njej urejeno drvarnico. Dolžina jame je 24 m, njena globina pa 5 m, odkrita pa je bila leta 1965 (Register nepremične kulturne dediščine, citirano 28. 11. 2013).

10 jama pri mlinu
Jama pri mlinu
11 pocitek pri mlinu
Počitek pri mlinu
12 pocitek pri mlinu
Počitek pri mlinu
13 pocitek pri mlinuPočitek pri mlinu

Ob slikovitem Žuničevem mlinu so si udeleženci vzeli čas za stik z naravo in sproščen klepet.

Pohod se je nadaljeval v smeri Gornjih Dobravic, kjer je bil še zadnji postanek na tokratni tematski pohodni poti.

14 proti gornjim dobravicamProti Gornjim Dobravicam

Pod vasjo so si udeleženci lahko ogledali vaški izvir (t.i. pumpa v Dobravicah), ki je danes v celoti zazidan na njem pa je nameščena ročna črpalka, ob izviru pa so lepo vidni tudi sledovi, ki pričajo o namembnosti samega izvira: opaziti je perišče z nameščeno pipo in napajališče za živino. Sicer gre za brezno s stalnim tokom na dnu, ki pa se (po pričevanju lokalne prebivalke) nahaja na devetih metrih globine od tukajšnjega površja.

15 pumpa
Pumpa na izviru pod Gornjimi Dobravicami

Članica krožka je tudi povedala, da je brezno zazidano zaradi nesrečnega in tragičnega pripetljaja, ko je v brezno padel konj in notri tudi poginil. Izvir je dobrodošel tudi za gasilce, ki si tukaj lahko črpajo zaloge vode. Po pričevanjih je bil ta vir nekoč glavni vodni vir za široko rabo, višje v vasi pa so imeli tudi dva kala na katerih se je lahko še napajalo živino. Danes sta oba suha (Jakša, 2013).

16 razlaga
Razlaga ob izviru

Pohod se je zaključil v vasi Geršiči, kjer so bili udeleženci lepo sprejeti na domačiji ene od udeleženk ŠK in hkrati prebivalke vasi.

17 koncna postaja
Končna postaja in pogostitev na domu

VIRI: