Spored Kina Črnomelj

»Vse, kar sem posnel, se mi je potem zgodilo v resničnem življenju.«
– Peter Musevski

»Za mene je bil vedno Pero, ne Peter. Leta 2002 sva snemala film Rezervni deli in to je bil začetek najinega prijateljstva in sodelovanja. Potem sva skupaj posnela še šest filmov. Postal je obraz slovenske kinematografije, na IMDB ima petinpetdeset naslovov, prejel je srce Sarajeva za najboljšega igralca in številne druge nagrade; filmi, v katerih je igral, so se predstavili na najpomembnejših festivalih, prejeli leva prihodnosti v Benetkah, nagrado za režijo v Karlovih Varih … Konec leta 2019 sva začela pripravljati nov film. O njem in o njegovih demonih. Marca 2020, na začetku koronakrize, je Pero naredil samomor. Nisva posnela niti kadra. Najprej sem se odločil, da tega filma ne bo. Vendar sem čutil potrebo, da ga vseeno posnamem. Da se z njim poslovim od Perota.
Med nastajanjem filma sem spoznaval, da to ni samo film o njem, ampak tudi film o meni, o nas, in da ne odhaja samo prijatelj, ampak izginjata tudi družba in svet, v katera smo verjeli.« – Damjan Kozole

Film Damjana Kozoleta o življenju, karieri in strahovih Petra Musevskega (1965–2020). Poklon velikemu slovenskemu igralcu.

Resnična zgodba o Stefanu Đuriću (bolj znanem kot Rasta), uspešnem srbskem glasbeniku, ki nekega dne izgubi vse in pristane v zaporu, od njegovega prejšnjega življenja pa ostanejo samo njegove pesmi.

To je zgodba o pravici, odtujenosti, prepoznavanju prioritet, življenjski moči, ki premaga vse ovire, in hrepenenju po svobodi, ki presega vse. Zgodba je posebna predvsem zato, ker se Rasta skozi to doživetje sooči z lastnim delom, svojimi pesmimi in načinom, kako pesmi bogatijo življenje njegovih poslušalcev. Film 3211 prikazuje transformativno izkušnjo, ki je dinamična in travmatična, vendar mu prinese odrešitev in jasnejšo sliko sveta.

3-2-11 predstavlja blok, nadstropje in sobo, kjer je Rasta preživel štiri mesece v zaporu. 3211 je konceptualni cikel pesmi, v katerih Rasta, navdihnjen z vznemirljivimi in travmatičnimi dogodki iz svojega življenja, med katerimi je bil premeščen iz svojega vsakdana v zapor, naleti na drug svet - na prostor, v katerem ni njegove družine, prijateljev in sodelavcev, temveč ga navdihujejo poslušalci njegove glasbe. Film je zasnovan v obliki vizualnega glasbenega albuma z igranimi prizori, skozi sedem novih pesmi ter igranih in dokumentarnih delov, ki zaokrožujejo zgodbo o Rastovi izkušnji. Posebnost filma 3211 je, da bo premierno predstavil pesmi iz istoimenskega albuma.

Želja je povsem nova Disneyeva glasbena komedija, ki vas vabi v čarobno kraljestvo Rosas, kjer si Asha, bistro zasanjano dekle, zaželi željo tako močno, da jo usliši kozmična sila – mala kroglica z brezmejno energijo, po imenu Zvezda. Asha in Zvezda se morata skupaj soočiti z najmočnejšim nasprotnikom – vladarjem kraljestva Rosas, kraljem Magnificom – da bi rešili Ashino skupnost in dokazali, da se lahko zgodijo čudovite stvari, ko se volja enega pogumnega človeka združi s čarobnostjo zvezd.

Film režiserja in igralca Dragana Bjelogrlića VARUHI FORMULE govori o nesreči leta 1958 v Vinči, zaradi katere bi lahko izgubilo življenje šest raziskovalcev. “Čuvari formule/Lančana reakcija je predvsem zgodba o izjemni človeški humanosti, ki jo je navdihnilo resnično dogajanje iz leta 1958,« pove režiser Dragan Bjelogrlić.

Potem ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito 17. maja 1958 slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu, se je še isto leto, 15. oktobra, na tem reaktorju zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie.

Tam zdravniki v želji, da poskusijo rešiti življenja, niso imeli druge izbire, kot da se odločijo za eksperimentalno zdravljenje – za presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Parižani, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovini izvedena transplantacija kostnega mozga.

V mednarodni igralski zasedbi je vidno vlogo agenta UDBE odigral slovenski igralec Jurij Drevenšek, film je nastal v koprodukciji produkcijske hiše Perfo in so ga lani snemali tudi v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani in v Škofji Loki.

Srbsko-slovensko-črnogorsko-makedonsko koprodukcijo je režiral Dragan Bjelogrlić, ki v filmu tudi igra, ob njem pa nastopajo še Alexis Manenti (glavna vloga v filmu »Les misérables«, zmagovalcu filmskega festivala v Cannesu 2019 in francoski nominaciji za oskarja), Radivoje Raša Bukvić, Predrag Miki Manojlović, Lionel Abelanski, Ognjen Mićović, Anne Serra in drugi. Film sklene pesem Put, ki sta jo skupaj ustvarila MAGNIFICO in KONSTRAKTA.

NAGRADE/FESTIVALI
svetovna premiera Locarno Film Festival 2023:
- nagrada Variety Piazza Grande (žirija kritikov filmske revije Variety) za najboljši film - Locarno FF
- nagrada Pardo Verde Ricola t.i. Zeleni Leopard (posebne žirije)-Locarno FF
- nagrada občinstva za najboljši film – Sarajevo Film Festival 2023

Snežinke, dišeči mandlji in utripajoče lučke ustvarjajo popolno vzdušje na božičnem sejmu, kjer deklica Manca odkrije neverjetno skrivnost: na zgornji polici loterijske kabine je najbolj srčkan medvedek pravkar premaknil glavo in začel vohljati. Ker z njim začuti takojšnjo povezanost, si Manca ne more zamisliti boljše božične želje, kot to, da ga bo dobila, zato se odloči, da se ji bo izpolnila. Toda medvedek ima drugačne načrte… sanja o bogatem lastniku, ki mu lahko pokaže vse, kar svet ponuja. Ko pa medvedka odpeljejo v drvarnico, mu njegova nova najboljša prijateljica, ježka Olga, pomaga razumeti, kaj je v življenju zares pomembno ...

Vida in Toni si želita zaploditi otroka, pri čemer ju dan in noč ovirata Vidin infantilni oče France ter toksični dedek John, s katerima si mlada dva delita hišo. V njihovem slikovitem podalpskem kraju nemška nakupovalna veriga Kaufdorf načrtuje gradnjo trgovskega centra prav na mestu, kjer stoji spomenik Johnu, drznemu partizanskemu junaku. To sproži odločen odpor posameznikov, zbranih okoli Franceta, ki skrbijo, da spomin na narodnoosvobodilni boj ne zamre.

Medtem ko se Vida in Toni soočata s svežo novico o neplodnosti, France skuša odgnati predstavnico trgovske multinacionalke, hkrati pa v vsem ustreči očetu, ki je z obema nogama globoko v preteklosti. Njemu na čast uprizorijo zgodovinsko bitko iz druge svetovne vojne, ki služi kot protest proti kapitalističnemu imperializmu, a se sprevrže v družinski obračun, v katerem pride na dan šokantna skrivnost.

Ester je navdušena s prihodom v gimnazijo, a težave takoj nastanejo, ko izve, da se je njen bivši fant Kaj vpisal v isto šolo z namenom, da se ponovno zbližata. Ker se vse sošolke postavijo na Kajevo stran, Ester najde zaveznico v Vandi, s katero se, zaradi potrditve sošolcev in Vandinih staršev, začneta pretvarjati, da sta par. Na začetku se zdi, da načrt deluje, toda nova čustva hitro zapletejo situacijo.

Družina Mallard živi po ustaljenih tirnicah. Medtem ko je oče Mack zadovoljen, da njegova družina varno živi v domačem ribniku, si mati Pam želi malce pretresti vsakdan in pokazati svojima otrokoma – najstniškemu sinu Daxu in hčerki Gwen – ves širni svet. Potem ko družina rac selivk pristane na njihovem ribniku z vznemirljivimi zgodbami o oddaljenih krajih, Pam prepriča Macka, da se odpravijo na družinsko potovanje, preko New Yorka, na tropsko Jamajko. Ko pa družina Mallard odleti na jug, se njihovi dobro zastavljeni načrti hitro ponesrečijo. Izkušnja jim bo razširila obzorja, jim prinesla nova prijateljstva in dosegli bodo več, kot so si mislili, da je mogoče, obenem pa se bodo drug o drugem – in o sebi – naučili več, kot so si kadarkoli predstavljali.

Čeprav se zdi, da so Willyjeve sanje skrhane, njegovi upi niso.
Posel izdelovanja čokolade je veliko težji kot se zdi in Čokokartel genija Willyja, ki se ne ustavi pred ničemer in skrbi, da bi svoje stranke obdržal zase, ne sprejema.

Zahvaljujoč njegovi edinstveni in briljantni, pogosto nenavadni iznajdljivosti in pomoči nekaterih najboljših prijateljev – zlasti bistrega mladega dekleta po imenu Noodle – Willy postane bolj kot kadarkoli prej odločen uporabiti svoj talent in vztrajnost, da bi uresničil svoje sanje.
V tej očarljivi, slastni in na trenutke nevarni pustolovščini, Willy odkrije, da bo večina ljudi izbrala pot pohlepa, toda Willy ve, da za dežjem vedno posije sonce – vse, kar resnično potrebuje, je slediti svojim sanjam in vedno verjeti vase.

21. decembra 2023 ponovno na sporedu vznemirljiva Noč kratkih filmov.

Ob 18.00 otroški program in ob 19.00 kratki za odrasle. In vse popolnoma BREZPLAČNO.

Na zimski solsticij in najkrajši dan v letu, 21. decembra 2023, bo tradicionalno potekala Noč kratkih filmov, ki je posvečena vznemirljivi kratkometražni formi. Kot običajno bo potekala v dvoranah Art kino mreže po vsej Sloveniji in v Slovenski kinoteki v Ljubljani.

18.00 - Kratki za najmlajše (7+):

Mišja hiša (Timon Leder, Slovenija, 2022, 8' ),
Pet minut do morja (Natalia Mirzoyan, Rusija, 2018, 7'),
Maček Muri: Ples (Jernej Žmitek, Slovenija, 2023, 13'),
Pesem kitov (Žoel Kastelic, 2021, Slovenija, 3').

19.00 - Kratki filmi za najdaljšo noč:

Borbike, Nika Jurman, Slovenija, animirani, 2022, 15’
Škatla, Tomaž Pavkovič, dokumentarni, Slovenija, 2023, 23’
Hobotnica banana mišmaš, Milanka Fabjančič, animirani, Slovenija, 2023, 8'
Kalitev, Ivana Vogrinc Vidali, Slovenija, Češka, igrani, 2023, 9'
Sierra, Sander Joon, Estonija, animirani, 2022, 16’

Se vidimo na najdaljšo noč v letu!

Toni je poseben deček z nenavadno lastnostjo -  včasih kar na lepem zažari. Bliža se božič in v sosednje stanovanje se priseli Staša. Začenja se nenavadna pustolovščina o tem, kako je biti drugačen, o prijateljstvu in domišljiji, svetlobi in temi.

Film režiserja Michaela Manna, v glavnih vlogah Adam Driver, Penélope Cruz in Shailene Woodley.