Ime in priimek: Otmar Šturm

Naslov: Mestni trg 25, 8330 Metlika

Telefon: 041 632 470

Spletna stran: http://www.geocities.com/vinasturm

E-mail: vina.sturm@siol.net

 

Vinorodni okoliš: Bela Krajina

Vinorodni podokoliš: Vidošiči

Vinorodna lega: Sveta Ana

Vrste vin: mešano belo, mešano rdeče, metliška črnina, laški rizling, sauvignon, rumeni muškat, beli pinot, renski rizling, modra frankinja, chardonnay

 

Opis vinogradnika:

Prideluje suha, polsuha, polsladka in sladka vina. Otmar Šturm je bil vedno znan po sladkih vinih, ki jih še danes pridelajo od 30 % – 40 %. Letno pridela okoli 30000 l vina.  Prodaja stekleničeno vino na domu manjšim kupcem in gostincem. Prodaja tudi na tuji trg: na Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo in Kanado. Ima urejen prostor za trženje vin v grajski kleti. Nudi možnost degustacije in pogostitev v svoji zidanici.

 

Fotografije:

Otmar Šturm iz Metlike je najbolj znan zasebni vinar iz Bele krajine. Iz dežele, kjer  zrasteta najboljša modra frankinja in rumeni muškat v naši deželi. Šturm  je že od malega pomagal svojemu očetu, prav tako Otmarju po imenu. »Oče je bil bolj 'hobi' vinogradnik. Vsak pravi Belokranjec ima svoj vinograd in zidanico,« se pošali Otmar. Kljub temu ima njegov oče velike zasluge, da je rumeni muškat danes priporočena sorta v Beli krajini. Danes obdeluje 4 ha, prav toliko jih ima v najemu. Je največji belokranjski zasebni vinogradnik po številu pridelanih buteljk.

Kako je potekala očetova zgodba o rumenem muškatu?
Belokranjci so imeli rumeni muškat zgolj za »sode« mazati. Kot otroku je bil očetu tako všeč, da se je odločil, da ga bo sadil. Leta 1970 je posadil prvi vinograd rumenega muškata v Beli krajini. Takrat je med belimi sortami prevladovala kraljevina. Na lokalnih tekmovanjih je s svojim rumenim muškatom večkrat dobil najvišjo oceno. Ker rumeni muškat ni bila dovoljena sorta za Belo krajino, so ga dali izven konkurence. Bil je prizadet in leta 1982 je nesel svoj rumeni muškat (suhi) na ocenjevanje v Ljubljano. Pojavil se je med šestimi kandidati za šampiona. To je bil šok za javnost. Uspeh je prepričal birokrate, da so rumeni muškat uvrstili v sortni izbor Bele krajine. (op. p: Podobno usodo danes doživlja traminec, zato ga Šturm polni pod imenom »prepovedan sadež.)

Kakšni so vaši začetki?
Za vinogradništvo sem se odločil bolj po naključju, ker ni bilo drugega dela. V začetku ni bilo vizije, bolj preživetje. Po letu 1995 sem začel gledati, kaj se dogaja v svetu, in videl, da ni vse v sladkih vinih.

Kakšna vina pridelujete danes?
Zmeraj smo bili znani po sladkih vinih. Še vedno pridelamo 30-40 % predikatov. A predikata ne moreš piti vsak dan, bolj je primeren za posebne priložnosti. Zato pridelujemo tudi suha vina. Tudi zato, ker me je vedno motilo, da so bila na ocenjevanju dobro ocenjena le sladka vina. Ko sem videl še dobra suha vina pri Primorcih, je padla dokončna odločitev. Imamo tri linije vina. Osnovna linija je bela, cenovno dostopna vrhunska vina, za krajši rok. Zorijo v cisterni. V modri liniji so bogatejša vina z nizkimi donosi (1 kg) na trto. Zaslužijo si večjo pozornost. Nekatera med njimi so tudi barikirana (zgolj rdeča). Modro frankinjo smo začeli barikirati leta 1993 in ugotovili, da ne prenese 100 % barikiranih sodov. Je bila preveč kosmata. Zlata linija predstavlja predikatna vina. Tudi za predikate je treba izločiti manj kvalitetno grozdje in paziti, da ni gnilobe. Sam sladkor ni dovolj. Mora imeti kislino, vonj po žlahtni gnilobi.

Kje ste dobili potrebno znanje?
Nisem enolog in največ sem se naučil od očeta in na napakah. V tem okolju ni bilo lahko iskati znanja. Edini, ki ga ima s tega področja, je dr. Julij Nemanič. Je strokovnjak za okušanje. Zelo veliko mi je dala knjiga Miška Judeža »Klasično in sodobno kletarstvo« ter knjiga Hugha Johnsona in Jamesa Hallidaya>> Kako so pridelana velika vina«.

Pri vas je vedno kaj novega v kleti …
Hotel sem pokazati, da se da tudi iz kraljevine narediti nekaj več. Leta 1996 smo pridelali pozno trgatev iz kraljevine, leta 1998 ledeno vino in leta 1999 suhi jagodni izbor. Iz  žametne črnine smo leta 1999 pridelalo ledeno vino.
Ko sem bil v Kaliforniji, sem videl zelo dobra rdeča vina, vsa nad 13 % alkohola in tam sem dobil idejo za močno rdeče vino (Šturmov modri pinot 2000 ima 14,2 %).

Kje prodajate svoje vino?
Prodajati vino v Beli krajini je kot v Sahari ponujati pesek. Pa tudi biti prerok v svoji deželi je težko. Moja vina so v gostilnah in v trgovinah. Pridelamo 40.000 steklenic.

Kako vidite Belo krajino?
Predznak Bele krajine je še vedno negativen. Ko se odpira gostilna, rabijo eno primorsko in eno štajersko vino, morda še cviček. A če gostilna nima belokrajnskega vina, je zame slaba gostilna.
Bela krajina je sicer velika, a kar je res dobrega, je zgolj lokacija Repica, Sveta Ana, Vidošiči – na lapornati zemlji. Vsega skupaj okoli 25 ha.

Slovensko vino?
Makovec furlanski tokaj. Suh, ogromna eleganca. Iz velikih lesenih sodov, zelo saden.

Tuje?
Zinfandel '94 Sebastiani (Sonoma, Kalifornija). Poskusili smo ga iz sodčka. Ko ga začneš piti, se ne ustaviš, dokler ne izprazniš kozarca.